Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče

Mestna občina Nova Gorica Občina Šempeter - Vrtojba Občina Miren - Kostanjevica

Načrt čistilne naprave - Pogled 01 Načrt čistilne naprave - Pogled 02 

 

Predmetna čistilna naprava bo čistila komunalne odpadne vode iz Mestne občine Nova Gorica ter občin Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica, in sicer iz sledečih aglomeracij:

  • ID 1515 Kromberk,
  • ID 1033 Miren,
  • ID 1490 Vrtojba,
  • ID 1492 Šempeter pri Gorici.

Na podlagi določene hidravlične in predvidene biološke obremenitve znaša predvidena kapaciteta cca. 50.500 PE (1 PE ustrezna 150 l/os/dan, 60 gBPK5/dan, 120 gKPK/dan, 3 gP/dan, 15,5 gN/dan (NH4+), 90 gSS/dan).

Ob začetku obratovanja bo znašala obremenitev CČN Nova Gorica 43.698 PE. Obremenitev čistilne naprave se bo z realizacijo načrtovanih projektov dograditve kanalizacije zaradi z urbanističnimi plani predvidenih pozidav postopoma povečevala do končne obremenitve čistilne naprave s 50.500 PE, ki bo predvidoma dosežena v letu 2038.

Skupna projektirana kapaciteta čistilne naprave je 50.500 PE. Delež industrijske odpadne vode je ocenjen na 10%, obremenitev z grezničnimi goščami pa je ocenjena na 2.000 PE. Maksimalni pretok, ki se črpa na čistilno napravo ob dežju je Qcw = 535,98 l/s. Čistilna naprava se dimenzionira na podlagi: hidravlične in biološke obremenitve podane v spodnjih dveh tabelah.

Hidravlična obremenitev

 PRETOKI 
Nova Gorica, Rožna dolina,
Pristava, Šempeter,
Vrtojba, MMP
Tuje vode zaradi infiltracije - Qiw24 [l/s] 106,21
Povprečna dnevna količina odpadne vode - Qw24 [l/s] 86,35
Povprečen dnevni sušni pretok - Qdw24 = Qw24 + Qiw24 [l/s] 192,56
Maksimalni dnevni pretok - Qpx [l/s] 209,64
Maksimalni urni sušni pretok - Qdwx = Qpx + Qiw24 [l/s] 315,85
Mešane odpadne vode na CČN * - QCW = 2Qpx + Qiw24 [l/s] 525,48
Miren Tuje vode zaradi infiltracije - Qiw24 [l/s] 3,02
Povprečna dnevna količina odpadne vode - Qw24 [l/s] 5,21
Povprečen dnevni sušni pretok - Qdw24 = Qw24 + Qiw24 [l/s] 8,23
Maksimalni dnevni pretok - Qpx [l/s] 12,4
Maksimalni urni sušni pretok - Qdwx = Qpx + Qiw24 [l/s] 15,42
  Mešane odpadne vode na CČN * - QCW = 2Qpx + Qiw24 [l/s] 535,98

 

Biološka obremenitev

BIOLOŠKA OBREMENITEV 
KPK [kg/dan] 5.820,00
BPK5 [kg/dan] 2.910,00
Ptot [kg P/dan] 145,5
N [kg NH4/dan] 751,75
SS [kg/dan] 4.365,00
Obremenitev [PE]:


48.500

Greznice [PE]: 2.000
Skupaj obremenitev [PE]: 50.500

 

Čistilna naprava bo locirana delno v občini Šempeter-Vrtojba in delno v občini Miren-Kostanjevica. Leži na oddaljenosti približno 800 m jugovzhodno od naselja Vrtojba na desnem bregu potoka Vrtojbica in sicer ca. 1.400 m pred sotočjem z reko Vipavo.

Lokacija čistilne naprave se nahaja deloma na območju gramoznice, deloma pa na območju zaraščanja in gozdnega območja.

Čistina naprava bo vsebovala naslednje objekte:

  • Zadrževalni bazen z vhodnim črpališčem
  • Mehansko predčiščenje,
  • Rezervoar za doziranje železovega sulfata,
  • Sprejem grezničnih gošč,
  • Objekt elektro omar,
  • Generator,
  • Rezervoar za gorivo,
  • Anoksični bazeni,
  • Aerobni bazeni,
  • Bazeni z membranami,
  • Puhala,
  • Sprejem blata iz malih čistilnih naprav,
  • Zalogovnik za mešanje blata,
  • Zalogovnik za pogačo,
  • Objekt za obdelavo blata do 92% suhe snovi,
  • Črpališče blatenice in ostalih umazanih vod,
  • Merilno mesto,
  • Prostor za pranje membran,
  • Biofilter.

Z uveljavitvijo Uredbe o spremembah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih, Ur. l. RS, št. 45/07, 63/09, 105/10, je za območje recipienta VRTOJBICA zahtevana terciarna stopnja čiščenja odpadne vode. Zaradi občutljivega recipienta je potrebno upoštevati dodatne omejitve pri odvajanju odpadne vode iz čistilne naprave, za vsebnost suhe snovi, biološko potrebo po kisiku, dušik, fosfor in mikrobiološke parametre.

Priključek mestne kanalizacije do meje območja bo zgrajen z minimalnih premerom 1.100 mm. Ta kanal bo povezoval zadrževalni bazen in jašek, ki se bo predvidoma nahajal okoli 2 m izven območja tehnološkega dela ČN, na severovzhodni strani tega območja. Pretočnost kanala kanalizacije mora biti takšna, da se doseže zmogljivost vsaj 1257,34 l/s, kolikor je izračunan dotok odpadne vode iz mestne kanalizacije ob največjih nalivih. Predvidena je tudi gradnja zadrževalnega bazena 906m³ in vhodnega črpališča, s sledečimi elementi:

  • Prodna jama za zaščito grabelj,
  • grobe grablje za dotekajočo odpadno vodo iz mestne kanalizacije Q = 1257,34 l/s;
  • črpalke za črpanje pretoka Qcw = 535,98 l/s na mehansko predčiščenje; 
  • zadrževanje padavinske vode;
  • razbremenjevanje padavinskih vod, očiščenih trdnih delcev, večjih od 6 mm.
  • odvodni kanal za razbremenjene padavinske vode skupaj z merjenjem pretoka. 

Načrtovan pretok skozi mehansko predčiščenje je 535,98 l/s. Proces mehanskega predčiščenja je zasnovan iz dveh neodvisnih procesnih linij tako, da je v vsakem trenutku možna zamenjava oziroma izločitev iz delovanja za kateri koli element prečiščenja brez vpliva na kvaliteto oz. rezultat predčiščenja na izhodu iz objekta. Na iztočni kanal se priključuje cev, ki odvaja razbremenjene vode iz zadrževalnega bazena.

Pred priključkom cevi za odvajanje padavinskih vod, mora biti iztočni kanal dimenzioniran tako, da sprejme predvideno hidravlično obremenitev 535,98 l/s. Po priključitvi mora imeti iztočni kanal zmogljivost vsaj 1.257,34 l/s. Objekt za predčiščenje odpadne vode je prvi objekt, v katerega priteče odpadna voda neposredno iz črpališča v sklopu zadrževalnega bazena na območju čistilne naprave.

V objektu za mehansko predčiščenje odpadne vode se voda prelije preko grobih grabelj, kjer se izločijo vsi večji trdi kosi. Od tod se voda usmeri na peskolov, kje se iz nje izloči ves pesek ki se odvaja preko separatorja peska. Na mehanskem predčiščenju se postavi maščobolovilec, peskolov in prebiralnik peska. Prebiralnik peska izloča pesek/kamne iz vode ter jih odstrani v kontejner ali keson na tleh, medtem ko se voda in organski material vrneta v glavni tok.

Čistina naprava bo opremljena z opremo za praznjenje grezničnih gošč iz tovornjakov cistern. Sprejemno mesto bo imelo mehanske grablje ali sito, katerih odprtine niso večje od 25 mm.

Biološki reaktor z membranskimi bazeni je srce čistilne naprave. Zmogljivost procesa biološkega čiščenja na membranski biološki čistilni napravi (membranski bioreaktor) bo 50.500 PE, sestavljen bo iz najmanj štirih procesnih linij, da se zagotavlja ustrezno prožnost. Procesne enote bodo zagotavljale neprekinjen pretok odpadne vode skozi čistilno napravo. Vsaka procesna linija je sestavljena iz aerobnega in anaerobnega  bazena, v katerega priteče odpadna voda neposredno iz mehanske stopnje. Tehnološka pot vode se nadaljuje iz anaerobnih bazenov v anoksične bazene, od tod pa v štiri enake bazene z membranami. Le ti so dimenzionirani tako, da lahko v času vzdrževanja membran v enem izmed štirih bazenov, celotno obremenitev z odpadno vodo prevzamejo ostali trije bazeni. Rezultat čiščenja v membranskih bazenih je permeat, prečiščena voda, ki gre delno v izpust, delno pa se porablja kot tehnološka voda za čiščenje membran. Poleg permeata se v teh bazenih ločuje tudi blato, ki se deloma vrača v proces, deloma pa se odvaja v zgoščevalnik blata.

Linija blata bo dimenzionirana tako, da lahko obdeluje blato iz čistilne naprave za predvideno kapaciteto skupaj z uvoženim blatom iz malih čistilnih naprav.

Obdelava blata zajema:

  • zalogovnik blatenice velikosti najmanj 800 m³,
  • zgoščanje,
  • strojno zgoščanje (dehidriranje),
  • zalogovnik pogače,
  • sušenje blata in odlaganje v kontejnerje za odvoz. 

Dehidrirano blato iz mehanskega zgoščanja mora vsebovati najmanj 20% suhe snovi. Blato se nato transportira v zalogovnik dehidriranega blata – pogače. Po dehidraciji se blato termično dehidrira do najmanj 90% suhe snovi. Naprava za termično sušenje blata se postavi v objekt, kjer poteka mehansko zgoščanje blata.

V okviru gradnje tehnoloških objektov bodo zgrajeni sledeči objekti:

  • mehansko predčiščenje,
  • strojno zgoščanje in sušenje blata,
  • objekt za električno in krmilno opremo in nadzorni sistem,
  • objekt za namestitev puhal za vpihovanje zraka,
  • bazenski objekti,
  • straniščni in sanitarni prostori za voznike tovornjakov.

Zgradba, v kateri se nahaja postrojenje za obdelavo blata, bo opremljena z elektromotornim sistemom oziroma ogrodjem za manipulacijo oziroma dvigovanje. Naprava za dehidriranje (centrifuga ali vijačna stiskalnica) bo sestavljena iz dveh paralelnih linij. V okviru procesa ravnanja z blatom na območju čistilne naprave bo zgrajena naprava za pranje membran in vseh vozil za transport blata iz in na čistilno napravo.

Vsi filtrati, koncentrati, blatenica in ostala odpadna voda, ki nastaja v posameznih fazah čiščenja odpadne vode ter obdelave blata skupaj s kondenzati, se zbirajo v kanalizaciji, ločeni od tehnoloških povezav čistilne naprave, in se nato vrnejo na začetek procesa čiščenja odpadne vode. Črpanje se preko dneva uravnava glede na nihanja na dotoku odpadne vode. Uporabni volumen zbirnega bazena bo znašal najmanj 150 m3.

Očiščena voda se preko jezera spusti v recipient Vrtojbica.

Komunalna infrastruktura na območju CČN in spremljajoči objekti zajemajo:

  • SN in NN priključek
  • TK priključek
  • Dovozna cesta
  • Kanal S-podaljšek
  • Vodovodni priključek
  • Plinovodni priključek
  • Servisni objekt za ČN:
  • Objekt je razdeljen programsko v dva sklopa, in sicer na upravni del čistilne naprave ter servisni del. Upravni program s pisarnami je v nadstropju severnega dela objekta, z orientacijo zastekljenih zunanjih sten proti parku. Iz strani parka ima tudi lasten vhod s stopniščem. V nadstropju so sanitarije, manjši arhiv, pisarne, večnamenski prostor, ki lahko služi kot predavalnica, prostor klimatov in laboratorij. V pritličju pod pisarnami so spremljajoči prostori servisa, kot so čajna kuhinja, sanitarije, garderobe ter sejna soba. Servisni del ima vhod za zaposlene na vzhodni strani objekta in je ločen od vhoda uprave.
  • Skladiščno manipulativni objekt:
  • Vzporedno s servisnim objektom se nahaja objekt z večnamenskimi prostori . V zahodni delu je prostor namenjen stiskalnicam in centrifugam, ki služijo dehidraciji blata iz malih čistilnih naprav celotnega območja upravljanja. Poleg zahodnega dela je v vzhodnem delu še prostor za interventno in občasno skladiščenje dehidriranega in posušenega blata pred organiziranim prevozom, ter prostor za opremo namenjeno čiščenju in praznjenju greznic.
  • Zunanja ureditev je obdelana v načrtu zunanje ureditve. Dovoz na lokacijo je s severa. Ob objektih in med parkirišči poteka asfaltirana pot. Na severu je parkirišče za stranke in zaposlene. Vzhodno od dovozne poti je interno parkirišče za zaposlene s 24 parkirnimi mesti za osebna vozila in 5 parkirnimi mesti za tovornjake. Posebej je ograjena čistilna naprava, servisni del in zunanje skladišče.

Na severozahodu ob dovozu k čistilni napravi je lokacija ekološkega otoka.

Čistilna naprava